Če danes že vsakega otroka v vrtcu naučijo, da je potrebno odpadke ločevati in so ekološki otoki nekaj vsakdanjega v našem dnevnem življenju, včasih ni bilo tako. Ekološki otoki so bili redkost.
Bralka piše: Hja,
ekološki otoki! Še danes se spomnim dneva 10 let nazaj, ko mi je znanec, ko me je srečal pred smetnjakom s steklenico v rokah, pobaral: »Kam pa to neseš?« »Ločujem,« sem mu odvrnila. »Ti si butasta, kdo pa še to dela!« sem dobila odgovor. Res je, včasih so bili
ekološki otoki bolj za okras in vandale, ki so jih prevračali ali zažigali, kot pa za kaj drugega. A danes skorajda ni več človeka, ki ne bi pridno ločeval. Če že zaradi drugega ne, zaradi strahu, da ne bo plačal kazni. Osebno menim, da so
ekološki otoki odlična zadeva. Čeprav sem v kuhinji izgubila eno omaro zaradi smeti, mi ni žal. Hudo mi je le, ko vidim, da se včasih nabere toliko smeti, da je kontejner za embalažo nabasan do vrha. Tudi ekološki otoki imajo večkrat po več zabojnikov za embalažo in vprašam se, ali je zares potrebno, da je vsak piškot, čajna vrečka, bonbon,... v svojem ovitku. Po eni strani toliko tratenja materiala, po drugi strani pa takšna revščina. Da, tudi revnim in tistim, ki želijo zaslužiti še kaj postrani, prav pridejo ekološki otoki. V našo ulico redno prihaja družina, ki prazni kontejner s papirjem – kar v zadnji del kombija. Verjetno so veseli, da obstajajo ekološki otoki! Če sem se takrat, 10 let nazaj, morda zares počutila malo posebno, bi danes prav rada spet srečala tistega znanca. Me prav zanima kako »bustast« je postal in če so mu
ekološki otoki postali bolj privlačni.
